Vodnik za uveljavljanje zavarovalne dobe s povečanim trajanjem za bolnike s sarkoidozo
Zavarovalna doba s povečanim trajanjem (beneficirana delovna doba) zaposlenim omogoča, da se jim določeno obdobje dela šteje z daljšim trajanjem, kar lahko privede do zgodnejšega uveljavljanja pravice do upokojitve. Ta oblika dobe je namenjena predvsem osebam, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, ter invalidom in osebam s specifičnimi zdravstvenimi stanji.
Pravica do zavarovalne dobe s povečanim trajanjem za invalide
V skladu z zakonodajo o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter predpisi o štetju zavarovalne dobe s povečanim trajanjem imajo osebe z določenimi vrstami okvar zdravja ali invalidnosti pravico do beneficirane delovne dobe. To vključuje bolnike z:
Distrofijo in sorodnimi mišičnimi ter nevromišičnimi boleznimi
Paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo in sorodnimi boleznimi
Revmatoidnim artritisom in drugimi sistemskimi vnetnimi boleznimi sklepov ter vezivnega tkiva
Prav tako imajo to pravico osebe, pri katerih obstajajo funkcionalne motnje, zaradi katerih se ne morejo samostojno gibati brez uporabe invalidskega vozička.
Sarkoidoza in zavarovalna doba s povečanim trajanjem
Sarkoidoza je multisistemska bolezen, ki najpogosteje prizadene pljuča, vendar lahko vpliva tudi na druge organe ter povzroča hudo utrujenost, bolečine in zmanjšano telesno zmogljivost.
Sarkoidoza pogosto ni izrecno navedena med boleznimi, ki avtomatično prinašajo pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanim trajanjem. Vendar, če bolezen povzroči pomembne trajne funkcionalne okvare ali priznano stopnjo telesne okvare oziroma invalidnosti, lahko bolniki uveljavljajo te pravice.
Postopek za uveljavljanje pravice
1. Medicinska dokumentacija: Zberite vso relevantno specialistično medicinsko dokumentacijo, ki potrjuje diagnozo sarkoidoze ter obseg in stopnjo funkcionalne prizadetosti.
2. Ocena invalidnosti in telesne okvare: Obrnite se na pristojno invalidsko komisijo oziroma Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) za oceno delazmožnosti ali telesne okvare.
3. Vložitev zahteve: Z zbrano dokumentacijo in strokovnimi mnenji oddajte vlogo za priznanje štetja zavarovalne dobe s povečanim trajanjem pri pristojnem zavodu.
Opomba
Ker sarkoidoza kot samostojna diagnoza morda ni izrecno zapisana na ožjem seznamu, je uveljavljanje te pravice lahko zapleteno. Priporočamo posvet s pravnimi strokovnjaki ali z našim združenjem obolelih za sarkoidozo, da prejmete natančne napotke za vaš primer.
Za dodatne informacije in pomoč pri postopkih se lahko obrnete tudi na pristojne institucije, varuha človekovih pravic ali invalidske organizacije.
Dino-Josip Ključarić
Zavarovalna doba s povečanim trajanjem
Spoštovani člani,
predstavljamo vam ključne usmeritve in pravna pojasnila glede možnosti uveljavljanja zavarovalne dobe s povečanim trajanjem (beneficirane delovne dobe) za osebe, ki se soočajo s sarkoidozo.
Preberite v nadaljevanju!
"Spoštovani,
V skladu z opravljenimi posvetovanji in informacijami o uveljavljanju zavarovalne dobe s povečanim trajanjem v nadaljevanju povzemamo bistvene napotke za bolnike s kroničnimi boleznimi.
Glede na to, da je SARKOIDOZA redka, multisistemska in pogosto avtoimunska bolezen, ki pri vsakem posamezniku ne povzroča enakih simptomov in enake stopnje okvare zdravja ter funkcionalnih zmožnosti, je smiselno, da vsak bolnik pretehta oddajo zahteve za štetje zavarovalne dobe s povečanim trajanjem.
Uvrstitev bolezni: Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva ter sistemska vnetja
Če sarkoidoza ni izrecno poimensko navedena v vsakem predpisu o zavarovalni dobi s povečanim trajanjem, je ključno, da prosite lečeče specialiste (pulmologe, revmatologe ipd.), da v izvidih natančno opišejo vse trajne posledice, ki jih bolezen pušča pri vas. Pomembno je opredeliti prizadetost kot sistemsko vnetno bolezen vezivnega tkiva, sklepov ali organov s trajnimi funkcionalnimi omejitvami.
Upravičenci do zavarovalne dobe s povečanim trajanjem
Zavarovalna doba s povečanim trajanjem se po splošnih predpisih priznava zavarovancem – invalidom in osebam s specifičnimi zdravstvenimi stanji, kot so: osebe z distrofijo in sorodnimi boleznimi, osebe s paraplegijo, multiplo sklerozo, revmatoidnim artritisom in drugimi sistemskimi vnetnimi boleznimi vezivnega tkiva, slepe in slabovidne osebe ter posamezniki z znatno gibalno oviranostjo.
Za uveljavitev pravice mora zdravstveno stanje praviloma povzročati trajne posledice za življenje in delo, kar pomeni, da mora iti za kronično stanje z zmanjšano delovno zmožnostjo ali priznano stopnjo telesne okvare.
Uveljavljanje pravice za nazaj in pomen medicinske dokumentacije:
Če razpolagate z verodostojno medicinsko dokumentacijo iz preteklosti, ki dokazuje, da je trajna funkcionalna okvara ali sistemska bolezen obstajala že prej med delovnim razmerjem, lahko v postopku predlagate, da se nastanek te okvare prizna z dnem nastanka dejanskega stanja in ne zgolj z dnem izvedenskega pregleda.
V vlogi navedite kronološki potek bolezni, priložite odpustna pisma in specialistične izvide ter izpostavite vpliv bolezni na vsakodnevne delovne obremenitve.
Zahtevek se vloži pri pristojni območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma ustreznem organu socialnega varstva."
Za dodatne informacije o pravicah bolnikov in uveljavljanju statusa obiščite tudi našo stran pravice bolnikov ter razdelek pravice invalidov.
Celoten prevod izvirnega hrvaškega članka
Prejšnji vodnik je ohranjen v celoti. Naslednji razdelek ločeno predstavlja celoten prevod izvirnega hrvaškega članka z njegovimi trditvami in navedbami virov.
Ta stran je prevod obstoječega hrvaškega članka avtorja Dino-Josip Ključarić in ohranja njegove reference. Navedeno dopisovanje, vključno z datumi in osebnim primerom, se nanaša na prvotnega naslovnika; pravne reference niso bile preverjene glede na trenutno zakonodajo.
Izvirno besedilo se nanaša na hrvaški sistem pokojninskega zavarovanja in navedene hrvaške predpise. Pogoji in navedbe so povzeti kot vsebina vira, brez preverjanja njihove trenutne veljavnosti ali prenosa v druge pravne ureditve. Morebitne razlike glede na prejšnji vodnik ostajajo ločene in niso usklajene. Ta prevod ni individualna presoja upravičenosti do prejemkov niti zdravstveno ali pravno svetovanje.
Vodnik za uveljavljanje zavarovalne dobe s povečanjem za bolnike s sarkoidozo
Zavarovalna doba s povečanjem zaposlenim omogoča, da se jim določeno obdobje dela šteje v povečanem trajanju, kar lahko privede do zgodnejše pridobitve pravice do pokojnine. Ta oblika dobe je namenjena predvsem osebam, ki delajo na posebej težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih, ter osebam z invalidnostjo.
Pravica do zavarovalne dobe s povečanjem za osebe z invalidnostjo
Po Zakonu o zavarovalni dobi s povečanjem imajo osebe z določenimi vrstami invalidnosti pravico do takšne dobe. To vključuje osebe z:
Distrofijo in sorodnimi mišičnimi ter živčno-mišičnimi boleznimi
Paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo ter sorodnimi boleznimi
Revmatoidnim artritisom in drugimi sistemskimi vnetnimi boleznimi sklepov ter vezivnega tkiva
Pravico imajo tudi osebe s funkcionalnimi motnjami, zaradi katerih se ne morejo samostojno gibati brez uporabe invalidskega vozička.
Sarkoidoza in zavarovalna doba s povečanjem
Sarkoidoza je večsistemska bolezen, ki najpogosteje prizadene pljuča, lahko pa vpliva tudi na druge organe ter povzroča simptome, kot so utrujenost, bolečina in zmanjšana gibljivost.
Trenutno sarkoidoza ni izrecno navedena med boleznimi, ki samodejno omogočajo uveljavljanje zavarovalne dobe s povečanjem. Če pa bolezen povzroči pomembno okvaro funkcionalnosti, ki privede do invalidnosti tretje ali četrte stopnje, lahko bolniki uveljavijo določene pravice.
Postopek za uveljavljanje pravice do zavarovalne dobe s povečanjem
1. Medicinska dokumentacija: zberite vso ustrezno medicinsko dokumentacijo, ki potrjuje diagnozo sarkoidoze in stopnjo funkcionalne okvare.
2. Ocena invalidnosti: obrnite se na pristojno ustanovo za oceno stopnje invalidnosti. Če vam je priznana tretja ali četrta stopnja invalidnosti, je mogoče uveljaviti določene pravice.
3. Vložitev zahtevka: z zbrano dokumentacijo vložite zahtevek za priznanje zavarovalne dobe s povečanjem pri pristojnem organu, kot je Hrvaški zavod za pokojninsko zavarovanje (Hrvatski zavod za mirovinsko osiguranje, HZMO).
Opomba
Ker sarkoidoza ni izrecno navedena med boleznimi, ki omogočajo zavarovalno dobo s povečanjem, je lahko uveljavljanje te pravice zahtevno. Priporočljivo se je posvetovati s pravnim strokovnjakom ali združenjem bolnikov s sarkoidozo, da dobite natančne informacije in smernice, prilagojene svojemu položaju.
Za dodatne informacije se lahko obrnete tudi na varuha pravic oseb z invalidnostjo ali druge pristojne ustanove, ki se ukvarjajo s pravicami oseb z invalidnostjo, kot sta HZMO ali Center za socialno delo.
Dino-Josip Ključarić
ZAVAROVALNA DOBA S POVEČANJEM
Spoštovani člani,
objavljam zanimiv odgovor Urada varuhinje pravic za redke bolezni po sestanku o pravicah bolnikov s sarkoidozo.
Preberite!
"Spoštovani,
V skladu z opravljenim pogovorom in obljubo, da vam posredujem podatke o možnosti uveljavljanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma beneficirane delovne dobe, v nadaljevanju navajam to, kar sem vam že poudaril na sestanku.
Ker gre pri vas in drugih članih vašega prihodnjega društva za redko bolezen SARKOIDOZO, ki je večsistemska in hkrati avtoimunska bolezen ter ni nujno, da pri vsakem bolniku povzroči enake simptome ali enako stopnjo okvare zdravja in funkcionalnih sposobnosti, lahko vsakdo, in bilo bi dobro, da to stori, vloži zahtevek za obračun zavarovalne dobe s povečanjem.
Vaša bolezen je razvrščena kot: bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva
Ker vaša bolezen ni izrecno navedena oziroma našteta niti v starem niti v novem Zakonu o zavarovalni dobi s povečanjem (»Narodne novine«, številki 115/18, 34/21), morate specialiste, pri katerih se zdravite, prositi, naj v izvidu naštejejo vse posledice, ki jih navedena bolezen povzroča pri vas. Torej naj napišejo, da gre za bolezen mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, ki je redka bolezen. V novi zakon je vključenih precej redkih bolezni, vendar vseh ni mogoče izrecno našteti, zato zakon vsebuje tudi …»drugih sistemskih vnetnih bolezni sklepov in vezivnega tkiva«.
»POGLAVJE IV. ZAVAROVANCI, KI SE JIM ZAVAROVALNA DOBA ŠTEJE S POVEČANJEM
Člen 26.
(1) Zavarovalna doba s povečanjem se šteje zavarovancem z invalidnostjo: osebam z distrofijo in sorodnimi mišičnimi ter živčno-mišičnimi boleznimi, paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo ter sorodnimi boleznimi; slepim, gluhim in gluhoslepim osebam; osebam z revmatoidnim artritisom in drugimi sistemskimi vnetnimi boleznimi sklepov ter vezivnega tkiva (ankilozirajoči spondilitis, psoriatični artritis, seronegativni artritis, sistemski eritematozni lupus, sklerodermija in polimiozitis/dermatomiozitis); osebam s funkcionalnimi motnjami, zaradi katerih se ne morejo samostojno gibati brez uporabe invalidskega vozička; ter osebam z Downovim sindromom.
(2) Status zavarovanca z invalidnostjo iz odstavka 1. tega člena, če njegovo zdravstveno stanje povzroča trajne posledice za življenje in delo, se ugotovi z odločbo Hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje (Hrvatski zavod za mirovinsko osiguranje, v nadaljevanju: Zavod), na podlagi izvida in mnenja Zavoda za izvedensko ocenjevanje, poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje oseb z invalidnostjo (Zavod za vještačenje, profesionalnu rehabilitaciju i zapošljavanje osoba s invaliditetom), po določbah splošnega predpisa o pokojninskem zavarovanju, na zahtevo zavarovanca z invalidnostjo.
(3) Zavarovancem z invalidnostjo iz odstavka 1. tega člena se vsakih 12 mesecev zavarovalne dobe šteje kot 15 mesecev.«
Še en pogoj, ki mora biti izpolnjen v skladu s členom 26., odstavkom 2., Zakona o zavarovalni dobi s povečanjem, je, da zdravstveno stanje povzroča trajne posledice za življenje in delo, torej mora obstajati kronično stanje.
Nekatere zdaj izrecno naštete bolezni so bile že v dotedanjem »starem« Zakonu o zavarovalni dobi s povečanjem (Narodne novine, št. 71/99, 46/07 in 41/08) zajete z izrazoma »osebe z revmatoidnim artritisom« in »sorodne mišične in živčno-mišične bolezni« ter so se priznavale že prej pri ugotavljanju zavarovalne dobe s povečanjem oziroma beneficirane delovne dobe. Če torej vaša bolezen povzroča katero od navedenih vnetij ali bolezni/invalidnosti, ki so bile navedene v starem zakonu, se lahko na to sklicujete, priložite medicinsko dokumentacijo, ki jo imate in s katero to dokazujete, ter uveljavite zavarovalno dobo s povečanjem tudi za obdobje pred 01.01.2019., ko je začel veljati novi Zakon o zavarovalni dobi s povečanjem.
Če imate medicinsko dokumentacijo, lahko nato zahtevate priznanje zavarovalne dobe s povečanjem od datuma, ki je zgodnejši od datuma postavitve diagnoze.
Vendar morate v zahtevku, ki ga naslovite na pristojno območno službo Hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje (Hrvatski zavod za mirovinsko osiguranje) v Zagrebu, poudariti: prosim, da se mi zavarovalna doba s povečanjem obračuna oziroma prizna od leta 2019., ker sem bil takrat zaposlen (neprekinjeno od 09.11.2019.) in tudi zato, ker je moja bolezen (katere posledica je artritis…) nastopila prej, in sicer dne ________ (dokaz: odpustno pismo z dne __________, druga medicinska dokumentacija, iz katere je razvidna postavljena diagnoza v letu 2019. ali prej).
Navedete lahko tudi naslednje: navedeno prosim v skladu z določbo člena 19., odstavka 4., Uredbe o metodologijah izvedenskega ocenjevanja (»Narodne novine«, številki 67/17 in 56/18), ki določa:
»Člen 19.
(4) Pri pripravi izvida in mnenja se za datum nastanka telesne, intelektualne, senzorične in duševne okvare oziroma okvare funkcionalne sposobnosti osebe šteje datum, ko je bilo na podlagi opravljenega pregleda podano mnenje o dejstvu, ki je predmet izvedenskega ocenjevanja. Izjemoma se lahko nastanek tega dejstva ugotovi tudi pred datumom opravljenega pregleda, na podlagi medicinske dokumentacije iz prejšnjega obdobja.«
Na tej podlagi zahtevate tudi priznanje zavarovalne dobe s povečanjem za nazaj, saj vam bo, če tega ne navedete, priznana od dneva izvedenskega ocenjevanja, torej od datuma, ko ste bili ocenjeni, ne pa tudi za prejšnje obdobje.
Zahtevek se vloži pri pristojni območni službi Hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje (Hrvatski zavod za mirovinsko osiguranje)."
Preberite tudi poročilo o delu varuha pravic za hude bolezni