Zdravljenje srčne sarkoidoze

Zdravljenje je prilagojeno obsegu in aktivnosti prizadetosti srca, simptomom, srčnemu ritmu in delovanju srca. Odločitve naj sprejmeta kardiolog in specialist za sarkoidozo.

Imunosupresivno zdravljenje

Kortikosteroidi so običajno zdravljenje prve izbire, kadar je prisotno aktivno vnetje srčne mišice, klinično pomembna aritmija ali oslabljeno delovanje srca. Odmerek se postopoma zmanjšuje glede na simptome, slikovne preiskave in laboratorijske izvide. Zdravila, ki zmanjšujejo potrebo po steroidih, kot so metotreksat, azatioprin ali mofetil mikofenolata, se lahko dodajo, kadar je potrebno dolgotrajno zdravljenje ali se pojavijo neželeni učinki.

Odziv na zdravljenje se spremlja s simptomi, EKG-jem ali Holterjevim spremljanjem, ehokardiografijo, magnetno resonanco srca ali preiskavo FDG-PET ter s krvnimi preiskavami, kot so troponin, BNP in označevalci vnetja.

Zdravljenje motenj srčnega ritma

Osebe z nevarnimi ventrikularnimi aritmijami, pomembnimi motnjami prevajanja ali velikim tveganjem za nenadno srčno smrt morda potrebujejo vsajeni kardioverter-defibrilator (ICD). Pri napredovalem srčnem bloku je lahko potreben srčni spodbujevalnik. Antiaritmična zdravila in katetrska ablacija se po presoji obravnavajo v elektrofiziološkem timu.

Obravnava srčnega popuščanja

Zdravljenje srčnega popuščanja lahko vključuje zdravila, ki zmanjšujejo obremenitev srca, diuretike za zadrževanje tekočine in skrbno uravnavanje krvnega tlaka. Pri hudih oblikah so lahko potrebne specializirane službe za zdravljenje srčnega popuščanja.

Spremljanje

Srčna sarkoidoza se lahko ponovi, zato je dolgoročno spremljanje pomembno tudi, ko se simptomi izboljšajo. Ob omedlevici, novi bolečini v prsih, hudi zadihanosti ali vztrajnem razbijanju srca nemudoma poiščite zdravniško pomoč. Zdravljenja nikoli ne začnite, prekinite ali spremenite brez zdravniškega nasveta.

Nesteroidni imunosupresivi so lahko možnost pri srčni sarkoidozi

Zdravljenje je pri nekaterih bolnikih zmanjšalo potrebo po kortikosteroidih in aktivnost lezij

Japonska raziskava kaže, da bi bili nesteroidni imunosupresivi lahko možnost zdravljenja za ljudi s srčno sarkoidozo, ki se na kortikosteroide ne odzivajo dobro ali imajo zaradi njih neželene učinke.

Čeprav so ta zdravila pri nekaterih bolnikih zmanjšala potrebo po kortikosteroidih in aktivnost sarkoidoznih lezij, so za ugotovitev njihove varnosti in učinkovitosti potrebne dodatne raziskave.

Raziskava »Cardiac sarcoidosis treated with nonsteroidal immunosuppressive therapy« je bila objavljena v reviji IJC Heart & Vasculature.

Register ILLUMINATE-CS, uporabljen v raziskavi, je bil delno podprt s sredstvi Novartis Pharma Research Grant. Novartis trži nesteroidni imunosupresiv ciklosporin pod imenoma Sandimmune in Neoral.

Srčna sarkoidoza nastane, ko granulomi, majhni skupki vnetnih celic, prizadenejo srce in ovirajo njegovo sposobnost črpanja krvi po telesu, kar lahko povzroči motnje srčnega ritma in srčno popuščanje.

Kortikosteroidi ne učinkujejo enako dobro pri vseh bolnikih. Povzročijo lahko tudi resne neželene učinke, kot sta povečanje telesne mase in sladkorna bolezen, zlasti pri velikih odmerkih ali dolgotrajni uporabi.

Še ena možnost zdravljenja srčne sarkoidoze?

Raziskovalci so uporabili podatke iz registra ILLUMINATE-CS (UMIN000034974), ki vključuje ljudi s srčno sarkoidozo na Japonskem.

Po povzetku raziskave je kohorta registra obsegala 512 bolnikov, od katerih jih je 426 prejemalo kortikosteroide, 26 pa nesteroidne imunosupresive. Bolniki, ki niso prejemali nobenega od obeh zdravljenj ali so njihovi podatki manjkali, so bili izključeni iz analize.

Razlogi za uporabo nesteroidnih imunosupresivov so vključevali vztrajajoče vnetje srca, neželene učinke kortikosteroidov, motnje ritma, ki izvirajo iz spodnjih srčnih votlin, in atrioventrikularni blok, ki lahko upočasni srčni utrip. Pri dveh bolnikih se je sarkoidoza zunaj srca poslabšala.

Med 26 bolniki, ki so prejemali nesteroidne imunosupresive, je bilo 13 (50%) moških. Povprečna starost ob diagnozi je bila 60,3 leta. Najpogostejši začetni manifestaciji sta bili motena gibljivost srčne stene (42,3%), torej spremembe v sposobnosti krčenja srčne mišice, in atrioventrikularni blok (34,6%), pri katerem je prevajanje električnih signalov iz zgornjih v spodnje srčne votline moteno ali blokirano.

Najpogosteje uporabljeni nesteroidni imunosupresiv je bil metotreksat, ki ga je prejemalo 20 bolnikov. Trije bolniki so prejemali azatioprin, dva ciklosporin in dva ciklofosfamid. Metotreksat, azatioprin in ciklofosfamid poleg zmanjševanja vnetja zavirajo tudi rast celic.

Po dodatku nesteroidnih imunosupresivov k zdravljenju je 14 bolnikov lahko zmanjšalo odmerke kortikosteroidov, kar lahko pomaga zmanjšati neželene učinke. Vendar noben bolnik ni prenehal jemati kortikosteroidov.

Med 14 bolniki, ki so zaradi vztrajajočega vnetja srca prejemali nesteroidne imunosupresive, je polovica (50%) na slikanju PET pokazala zmanjšan privzem fluorodeoksiglukoze. Zmanjšanje privzema kaže na zmanjšanje vnetja po zdravljenju.

Raziskovalci so sklenili, da bi bilo nesteroidno imunosupresivno zdravljenje lahko možnost za bolnike, pri katerih se stanje ne stabilizira zgolj s kortikosteroidi ali se pojavijo njihovi neželeni učinki. Poudarili so, da so potrebne dodatne raziskave, da bi ugotovili, kdo bi imel od takega zdravljenja največ koristi.

Izvorni članek: Sarcoidosis News

Izvirna raziskava: Cardiac sarcoidosis treated with nonsteroidal immunosuppressive therapy